Upre oči na Cvetano, ki sloni nezavestna v naročju Abadonovem. Nje obličje vabi s čarobno lepoto; in zdi se Samoradu, da je nad njo razlit nebeški sij in da nje solzorosne, na pol odprte oči milo prosijo: »Dotakni se obroča!« Samorad zopet dvigne roko k rešnjemu obroču, ali prestreže ga svarilec, ki mu šepne na uho: »Odreci se!