Po nagli smrti očetovi se je težko breme velikega gospodarstva naložilo na rame materino in jaz sem namesto očeta dobil tujega sovaruha. Mati je namerjala nekaj prodati, nekaj dati v zakup in se z menoj preseliti v veliko mesto, da bi se ondi izšolal pod njenimi očmi in imel za pomočnika pri učenju dobrega sošolca. Sovaruh pa je menil: ‚Mati ostani doma; zakaj imovina se mora ohraniti; deček pojdi sam v mesto, toda ne v javno šolo, ampak v zasebno vzgajališče.