Dolgočasna blaženost, ki je zgolj negacija, vedno zatajevanje samega sebe! In ako bi vsi živeli po Prešernovem reku: � srečin je le ta, kdor z Bogomilo up sreče unstran groba v persih hrani’, skoro bi izginil ves človeški rod, in nadzemeljski duhovi bi morali pogrešati zabave s tragikomedijo, ki se igra na odru človeške zgodovine. Takove starokopitne teorije o človeški blaženosti so bile morebiti na srcu tvojemu svarilnemu duhu, ko je te odvračal od mene.