Zagovornik še ne sede, kar se oglasi prvosedeči porotnik, ne izprosivši si besede: »Da zmaga pravica zoper zlobo in nevednost, bodi tudi meni, preprostemu krojaču, a danes gospodu porotniku, dovoljeno izreči, da je tista strupena vodica takisto meni teknila prav dobro.« Predsednik vpraša nejevoljen: »Kako ste se pa vendar vi ‒ krojač, kakor pravite ‒ tolikanj ojačili, da ste izpili sok, o katerem ste po okoliščinah morali soditi, da vas utegne takoj usmrtiti?« Porotnik ga zavrne: »Tudi mi, preprosti krojači, nismo brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično reč.