Zapisnikar je glasno in jasno prečital zatožni spis, v katerem se gospe Cvetani Pavličevi očita, da je s pomočjo Samorada Veselina zavratno umorila gospoda Petra Pavliča, svojega moža. Predsednik jo priljudno vpraša, kaj bi odgovorila na obtož bo. Cvetana dostojno vstane in pravi z mirnim glasom, kakor vdana v usodo svojo, da ji vest ne očita ničesar in da pred Bogom in pred ljudmi ni kriva smrti gospoda Petra Pavliča.