Da je bil gospod župnik stoloravnatelj, umeje se samo po sebi. To naporno opravilo je vršil ljubeznivo in preudarno; rekel marsikatero primerno napitnico, imenoval vsakemu svatu pravo drugarico in je povsem čuval društveni red z modrimi prigovori in blagovoljnimi opazkami, kar pri tem društvu, kjer je bilo toliko razlike med zunanjim in notranjim človekom, ni bil lahek posel. Morda pa je bilo vse svatovanje zanimivejše in zbrana gospoda vredna večjega spoštovanja!