Kadar je doseženo najboljše, mora nam ugajati slabše, ker se vedno poraja novina; in kadar je dospel narod do vrhunca, mora se napotiti nizdol, ker ne more ostajati; pot nizdol pa je navadno hitrejši od pota vkreber. Sploh se ne more nobena človeška naprava ali namera izvesti do skrajnih posledic, ker vsega človeškega početja se drži zmota in greh in vsakemu zemeljskemu bitju je že pri postanku vcepljena kal prihodnjega prestanka ... Toda pota božje previdnosti so nezasledna; ako pa jih skušamo zasledovati, moramo v človeški usodi iskati tudi večne pravice in večne ljubezni božje.