Često sem te svaril, toda bil si gluh in se nisi oziral name. Zopet te hočem opominjati; toda vrniva se najprej v istinitost 19. stoletja in posetiva mojo in tvojo rodno hišo.«
Samorad gleda očito vesel domači dvorec, ki še vedno kaže blaginjo in okusni red svojega gospodarja, drevje, upognjeno pod ovočjem, trsje, polno zažetega grozdja, kozolce, natlačene s snopovi, in povsod vesele obraze ter vidni blagoslov božji.