Osebna oblast vladarjev je bila omejena po ustavah, in državniki, ki so upravljali državo v vladarjevem imenu, morali so se ozirati na glasove tako zvanih narodnih zastopnikov in na tako zvano javno mnenje. Blagor državi, kjer se zmerno rabi svoboda, ne da bi se kršila pravica, kjer so državniki razsvetljeni in se zavedajo visokih smotrov svoje države, kjer so narodni zastopniki svobodno voljeni in vestni v svojem pozivu in kjer javna glasila oznanjajo prave, istinite misli in želje narodove! Toda take državne dobe so bile kratki jasni dnevi med brezkončnimi nočmi in viharji.