Sedaj država sama prideluje, sama vse hrani in oprezno varčuje za bedna leta, ki nam nikdar ne bodo prizanašala. Nekdaj je delavec prestopal od dela do dela; kadar ni mogel dobiti dela, ali bolje zaslužka, kadar je opešal, kadar je ohromel, kadar je obubožal po zapravljivosti: takoj je zahteval, naj država živi njega in kopo otrok. Sedaj je vso to skrb prevzela država ter vsakomur odloči delo in vsakomur deli vsakdanji kruh.