Ta mož, ki je pred nami zapustil posteljo in podzemljino, pa je splezal tam na streho svoje tvornice. Ondi bo, veseleč se belega dne, do gotove ure gledal mirne gore in nepokojne oblake, ki se begajo, kopičijo in podirajo nad gorami, ter poslušal ječanje vetra v stoletnih macesnih in šumenje slapov pod zatvornicami. Priliko bi imel kaj čitati in si izobražati duha: ali ta človek ni bil odbran za učenost; torej nikoli ni videl črke in knjige.