Ko je krinka sneta, skoči prvi mož v prostorno korito, katero z vedno svežo vodo polni tatrman zadaj dvorane Mož se tam dobro skoplje in opere, potlej sede še ves moker k mizi, odvije zavitku staniol in jame žvečiti nekovo črno, mehko reč. To je bila moževa hrana za tisti dan. Ni je bilo veliko, toda teknila mu je in ga je nasitila.