Samorad je skozi gosto zamreženo okno spoznal svojega znanca, starega vratarja Miška, ki je v medlo razsvetljeni, nizki sobi sam samcat sedel za debelo tesano hrastovo mizo. Pred sabo je imel stare mere bokal starega vina, krožnik z obilnimi kosovi tolstega kopuna in skledo rumenih krapov, kakršnim pravijo okoli Kranja »bob«. Vratar Miško je baš pri delu, ki krepi telo: steklenico je izpraznil do polovice, eden krap cmoká med zobmi, drugega drži v roki, tretjega meri z očmi.