Delo za narodno blagost se razdéli med obe stranki; duhovni in posvetni pisatelji naj delajo vsak v svoji stroki; med seboj pa naj narede visok plot, da ne bodo čezenj letele puščice in zabavljice. Nekaj krščanske ljubezni je treba v tem pogledu, in bilo bi v marsičem molčanje koristnejše, nego da se očito bobna, kaj je ta ali oni izumil v nepreudarni duhovitosti. Tako ljubeznivo preziranje druge stranke ‒ bilo bi za narod manj pohujšljivo!