Gori ob Sotli in doli ob Savi vidimo ponosne gradove z velikimi pristavami, v širi dalji pa gleda z zelenih gora kranjskih, štajerskih in hrvaških iz hrastove in bukove šume tu bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni kmet, ondi siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti srednjeveški vitez kmetom za strahovanje. Po sredi te ravni se vije motna, ribovita rečica Sotla v globoki, brezskalni strugi proti Savi. Veselo, blagosrčno in kakor po vseh vinskih krajih lahkoživo in srednje imovito ljudstvo prebiva na obeh bregovih rečice Sotle.