To se je vršilo po prirodnih zakonih napredovanja do gotove meje in nazadovanja do poraza, k čemur naj opomnim, da narodi največ ne vidijo nazadovanja, ampak menijo, da še vedno napredujejo, dasi so dospeli na rob svojega propada. Če hočete torej dalje poslušati, vedite, da je podoba slovenske zgodovine danes taka kakor jutri ‒ ker jutrišnja je posledica današnje ‒ in da se ne dá deliti v posebne dobe. Kar vam torej povem, smete postaviti na konec 19. ali 20. stoletja ali v katero drugo stoletje.