Njega jeklenemu značaju, njega ognjeviti ljubezni, odeti z ledeno skorjo, njega obče priznanemu ugledu in razboritemu ravnanju je uspelo, da je vzdržaval slogo in vzajemnost ter nad dobo človeškega rodu vodil narod po vsej Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče za njim. Ko je prvak zatisnil oči, naglo so vstopali epigoni, kakor v pravljici Svetopolkovi sinovi, ter hiteli drobiti prvakovo dedovino, cepiti se v razne stranke in boriti se za zgolj načela in za prvaštvo. Narod pa je plačeval troške teh prepirov in od tega seveda ni mogel imeti koristi.