Duhovniki, njegovi edini učitelji, bili so ponajveč sinovi plemenitnikov in meščanov, ki često niso znali ali pa so se sramovali jezika zaničevanega kmeta, kateremu je bilo v zaničevanem jeziku oznanjati božjo besedo. Nauk je bil torej često slab in nedostaten ter ni mogel izruvati korenin starega poganstva iz narodovih src. Kmet je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje, zaeno pa vražno pazil, da se ne zameri starim bogovom, postavljenim v zakotje.