Preplašiva se, umikava se, toda ni se nama moč izmuzniti iz družbe ali naglo doseči odevalo, katerega nedostatek čutiva tako mučno. Slična zadrega je zadela našega Samorada Veselina, ko se je zavedel, da nima več navadnega svojega telesa, tiste gmotne stvari, ki mu je doslej nosila duševno bitje, ne da bi bil pazil na to; ali tiste zunanjosti, ki je doslej pred svetom upodabljala in predočevala njega osebo in poedinost. Čedalje bolj ga je pekel ta nedostatek.