Roke so objele koščeno ogrodje, usta so poljubila hladno mrtvaško glavo, ponosna kraljica je razpala kakor prah in pepel. Pred očmi se Samoradu v tem hipu zabliska kakor strel iz velikega topa: votel strelni grom mu udari na ušesa, in Samorad se zvrne na tla ‒ raz klop svoje celice v policijski celici v Parizu. Od spanja še ves vrtoglav, uzre skozi dim in prah v jutranjem somraku, da sta se v zidu napravili dve široki razpoki.