Tu, sedaj nad sto metrov pod razvalinami, tu je dvorana nekdanjih babilonskih kraljev. Ali ne vidiš tam na beli steni, kako se ostro odlikuje izmed zlatih arabesk črna pisava krepke roke, danes takisto kakor pred več nego dva tisoč leti: ‚Mene, tekel, ufarsin’? To so bile tiste usodne besede, katere je raztolmačil prerok iz naroda, ki je edini ostal nespremenjen in nespreobrnjen od onih davnih časov.«