On pa pojde v Pariz, in če se vrne nekdanja sreča, obogatel bo vnovič. Zet je napodil Ljudmilo na graščino, sam pa je poskusil še enkrat svobodno poživeti, preden se v Karpatih pomedvedi. Denarje, katere mu je bil tast odštel s solzami v očeh, nesel je na veter in je doigral, kakor si videl, v Monaku. Ljudmila ni mogla ostati na graščini.