Svaril je zeta, naj bo varčen, in če ostane in pametno gospodari z ženo na graščini, ne bo se jima godilo slabo. On pa pojde v Pariz, in če se vrne nekdanja sreča, obogatel bo vnovič. Zet je napodil Ljudmilo na graščino, sam pa je poskusil še enkrat svobodno poživeti, preden se v Karpatih pomedvedi.