Hčerka je med svojimi častilci najbolj čislala lepega mladeniča, častnika pri konjici, potomca stare, toda ubožane plemenite rodbine. Trdila je, da ima ta baron najlepše oči, najslajšo govorico in najolikanejše vedenje; uniforma mu prija najlepše in nihče ne zna plesati, jahati in s kočijo dirjati tako čudovito kakor on. Ta mora biti nje mož ‒ ako ne, pojde v samostan.