»Dobrega sina imaš, Ožbolt,« klicali so kmetje staremu, če se je prikazal ob kateri mizi, »vesel si ga lahko!«
»Piti zna, piti in pete brusiti,« godrnjal je stari, a videlo se je, da mu je hvala po volji. Miklavž je hotel ravno iz goste družbe pod lipo stopiti tja na plesišče, ko zadene ob Omahnetovega Tomaža. »Hoj, Tomaž ‒ glej ga no!