Nekoliko drobiža je bilo tudi v stranskem žepu, toda tega se ni dotaknil; potem je nezavestnega Tomaža potegnil pod visok prag pred kočo in ga tako položil, češ mislili bodo ljudje, da se je sam zvrnil s praga navzdol ‒ stisnil mu čavelj, s katerim so se odpirala vrata, v roko in odšel brzo proti Topolščakovini. Miklavž se je tam pod lipama že tresel od same nestrpnosti. Začul je sedaj korake in zažvižgal tanko med zobmi. Prišlec je odgovoril istotako.