Tam je pokleknil pred podobo matere božje ‒ ta je bila še vedno ista kakor pred tri sto leti ‒ in molil gorečo molitev, potem pa se je zgrudil in drugega ni bilo o njem nego ‒ prah in pepel; a bel golobič je zletel skozi visoko okno ven iz zidovja proti jasnemu nebu. Ta pravljica mu je blodila po glavi. Da, da, tako je bilo sedaj z njim.