Ženska nese dojenčka v sobo in sede za mizo, drugi pa zopet zapahnejo vežna vrata; potem ležeta hlapca vnovič za peč, gospodar pa prinese latvico kislega mleka in hlebec kruha ter deje dobrovoljno: »Na ‒ jej!« Trebalo ni dvakrat veleti; tujka se je slastno spravila na ponujeno večerjo. Medtem si lahko ogledamo ‒ dasi je temno ‒ to domačijo in njene prebivalce.