4 Vse to zadnje se je godilo v tretjem desetletju tega stoletja. Čas ima uren tek in najurnejši je kmetskemu gospodarju, naj ga pač težijo skrbi ali ne; pa od setve do žetve, od strni do strni teko mu ure tako, da ne ve zanje, in ako ga vprašaš: »Kdaj je to bilo, ko si posekal ono drevo?« ali pa »katerega leta je umrl Jurče?« ‒ zmotil se bo lahko za celih deset let. Svetlinova Polonica je pozabila Andreja, o katerem ni bilo več čuti, odkar so ga tako siloma vtaknili med vojake.