A vse drugače Andrej! Čut, da sta oba, teta Urša in on, kar nekako prislonjena ob to hišo, združuje ju v medsebojni ljubezni; do drugih ju navdaja pa zavest, da ima teta tu neoporekljivo pravico do kota in živeža, Andrej pa darilo sto goldinarjev, katero mu je izgovoril Peter, ko je izročal zetu svoje posestvo, in katero terja sedaj lahko, kadar hoče, ko je že izpolnil svoja leta. Poleg tega pa domači še vedno spoštujejo tisto vrečico tolarjev, katere hrani teta Urša nekje v svoji kamrici.