Petindvajset let mine za onimi dogodljaji, in kakor povsod, poznati je tudi na Svetlinovem domu izpremembo, ki jo napravi taka doba. Oče Peter je preužitkar; izročil je že pred mnogo leti svoje imetje zetu, ki se je ponujal z lepo odpravščino po starših. Hčeri izgovori oče doto, sin Janezek se pa prav v istem času oženi gor v Vrbo ter tam kot zet prevzame lepo posestvo, seveda z bremeni, običajnimi takrat kakor dandanes, pa nikakor ne tako občutnimi kot sedaj, ko dohodek, ki ga nam daje zemlja, ne raste tako kakor naše potrebe.