Svetlinovi so bili res dobri ljudje in ta novi prišlec jim ni bil nikakor »nepridiprav«, nego imeli so ga takoj kot svojega, kot domačina, da, skoro kot sorodnika. Ta morda nerazumljivi čut opazujemo na Kranjskem lahko še dandanes, ko vidimo, da starši, roditelji, izročujejo rejencem ali rejenkam svoje domačije ter odpravljajo lastne otroke s primernimi dotami. Na videz je ta čut neumljiv, a v resnici ni nič drugega kot izraz zaupanja do onega, o katerem se misli in sodi, da bo bolje ravnal z izročevalcem nego lastni sin ali priženjeni zet; žalibog, da so rejenčki mnogokrat boljši do domačih otrok.