Pred gradom je stala košata platana, veje so obsenčevale baroničina okna. Po vejah pa je skakljal majhen ptiček in žvrgolel ter gledal v okna, gledal mnogokrat lepo baronico in lepega hofmajstra, ko sta sedela na kanapeju, poljubovala se in šepetala, tiho, slastno. Kaj sta govorila, tega ni čul, saj tudi ni bil radoveden ‒ mali pisani ptiček.