Morda pa ni sama, nego on je pri njej in, ko se daní, ji pravi: »U že se dela beli dan, daj mi čevlje, da grem dam.« Saj to je morebiti najbolje; sicer je še mogoče, da pride, da pride dan, ko bodo fantje hudobno peli: O joj, o joj, moj samski stan, sinoč je bil na slam′ sežgan. In to je velik del mokre poezije, tisti del, o katerem Heine meni: Es ist eine alte Geschichte ‒ doch bleibt sie ewig neu!