Kmet ne premišljuje dolgo in tudi Bujan ni premišljeval. Čez par tednov je imel Matejko v hiši, gori za pečjo, od koder je stoprav prišel na tlak, ko je začel po malem kobacati okoli stolov. Pravo ime njegovo, ki je stalo zapisano v bukvicah, s katerimi je šel gospodar vsako leto enkrat v komisijo po denar, je bilo: »Matija Marotti«, pa na vasi so mu rekli samo: Bujanov Matejka.