Potem pa ni mislil več ‒ čepel je tiho za debelim hrastom in tudi poslušal ni, nego gledal v z mahom obraščeno deblo pred seboj. Vinko in Veronika sta brez vsake slutnje, da imata kakega opazovalca za seboj, ravnala tako, kakor ravnajo zaljubljeni ljudje v takih slučajih. Govorila sta, poljubovala se in molče si gledala v oči; ‒ medtem pa je pote kala minuta za minuto, četrtinka za četrtinko, in pri skritem poslušalcu so začele prevladati že fizične bolesti, kajti svojih kolen že zdavnaj čutil ni in križ ga je nezaslišano bolel.