nova beseda iz Slovenije

Janko Kersnik: Na Žerinjah, poved v sobesedilu:

Kolikokrat in v koliko srcih se prebudi nakrat ta čarobni čut, ki ima moč v sebi, naraščati in ukoreniniti se, ako mu pride na pomoč zopet ljubezen, in kolikokrat pogine taka zdrava kal počasi, polagoma, brez sledu, ako ne nahaja zaslombe ni uslišanja: kakor jablanovi cveti, ki vzrasto pomladi po širokih stegnjenih vejah in v zatišju krog debla; oni cveto in cveto vedno lepše in lepše in prinašajo žlahten sad ‒ ti pa pod vejo brez sonca, brez gorkote venejo in njihov kras odletava počasi, polagoma, brez sledu. Še tisti večer, ko se je vršil za Vinka tako znameniti dogodljaj v gozdu pri Ravnah, šel je, s prijateljem domov prišedši, v svoj atelje, v staro biblioteko, in jo je meril dolgo, dolgo gori in doli stopaje. In pri oknu, kjer sta prejšnji dan s prijateljem besedovala, zrl je zopet v temen smrekov gozd, ki se je pred njim razširjal.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA