Borov les ni kriv tega, da ne vidimo ničesar, nego velik sivozelen prostor in nad njim dvigajoče se nebo. Ko bi rasle med tem borovjem smreke in rastlo hrastje ter z razno barvo svojih košatih vej dajalo nekoliko razlike vsej naturni sliki, obviselo bi naše oko na njih in vtis cele podobe bi bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno morje nas dela otožne; ako pa pogledamo z gore v daljno nižavo, kjer se vrsti vasica za vasjo, grič za gričem, gozd za njivo, ni mogoče, da bi celota enotno in enakomerno na nas vplivala, in vtis posameznih stvari bode vedno drugačen.