Bilo je že pozno dopoldne in navzlic prejšnjemu deževnemu vremenu precej gorko, Vsa družba je zato posedla v gosto senco starega hrasta in od tu radovala se krasnega razgleda, ki se je odpiral očem. Dve slugi sta prinesli za potnike, česar je bilo treba za okrepčanje, in v veselem razgovoru ter med različnimi igrami, katere je uvel Gernau, potem ko so se vsi že naveličali občudovati krasno okolico, minila je hitro ura za uro. Baronica je odšla naposled, kakor je dejala, po hribu rože nabirat in tudi grofica Veronika je hotela malo na sprehod.