Čudež bi ne bil, in zadnjič si pod kostanjem v žerinjskem vrtu tako iskreno zrl v oči grofici Veroniki, da je bilo misliti, da jo hočeš po vsej sili portretirati doma. Morebiti si jo pa le naslikal si v srce.« Vinko je pri teh Gernauovih besedah prehodil zopet dvakrat pot po sobi.