Akoprav je oko nervozne grofinje z dopadenjem obviselo na lepi osebi Rogulinovi ‒ storila je pri izgovorjenju njegovega skromnega plebejskega imena, kakor bi ga popolnoma preslišala. Po uvodnih frazah ponudi prišlecema sedež pri mizi in cela družba se uvrsti v krogu. »Napovedali ste se na jako zanimiv način, baron Gernau!« povzame grofinja besedo; »obžalovala sem vašo včerajšnjo nezgodo, pa ako pomislim, da bi mi brez nje danes ne imeli svojih sosedov tukaj, privoščim vam jo vendarle prav iz srca.«