Ana je bila brineta in gosti kostanjevi kodri njenih las so ji viseli, z rdečim trakom na lahko prevezani, preko ramen. Onega mirnega, premišljivega temperamenta, kateri je označeval vsako stopinjo in besedo prijateljice grofice Veronike, pri mladi njeni sestrični Ani ni bilo duha ni sluha; tu je bilo vse živo, vse kipeče, ali pa zopet popolnoma vse tiho. Baronica Ana je bila po materi svoji v sorodu z Waldenovo družino in sama je bila ‒ sirota.