Gospod moj ni šel nikamor in jaz tudi nisem imel želje več. Pa je bilo tudi vedno dela dovolj; in to je še najbolje, da se dela tam, kjer se je človek navadil.«
»Vi ste bili edini človek, ki je prišel bolj v dotiko z rajnkim baronom Selskim?« reče Rogulin. »I, da, rad me je imel, gospod, Bog mu tega ne pozabi,« pravi starec in solza se mu zabliskne.