Zato je pridržal vse služabnike, ki so bili ob stričevem času v Razboru; med temi je bil prvi stari Andrej, nekakov nadzornik. Po umrlem stricu do sedaj ni imel mnogo prilike povpraševati, pa tudi ne volje. Prvič se je nekako ogibal tukajšnjim ljudem povedati, da ga ni celo nič poznal, drugič pa morda tudi ni tako nenaravno, če ga ‒ kakor je bil tudi hvaležen ‒ prejšnja usoda rajnkega nepoznanca ni v prvi vrsti zanimala.