Selski je sicer včasi mislil, da Aleksander ne mara zanj, pa prepričala sem ga vedno o nasprotnem.«
»In tako sta se tudi nekega večera ‒ oh, moj Bog, kako dobro ga pomnim ‒ nakrat pri razpravljanju neke sosedovske mejne zadeve močno zgrela in Aleksander je v svoji razburjenosti odpovedal v strogih izrazih Selskemu svoje prijateljstvo. Ločila sta se jezno in ‒ vi ne veste, koliko sem trpela.