Bilo je okoli desetih dopoldne in stari oskrbnik je bil sedaj pri koscih, ki so že težko brenkali po osušeni travi, sedaj pri ženskah, ki so v redovju ležeče seno preobračevale. Postal je med delom malo pod veliko vrbo tik žerinjske ceste, ki je držala mimo. »Pozna je, pozna!« oglasi se nekdo za njim s pota in suha postava žerinjskega oskrbnika pristopala je v znanih velikih škornjih na travnik.