Grofica Amelija pa je prišla bledega lica, s tisto nenavadno pikro potezo preko ustnic v svojo sobo in sedela v svojem naslanjaču, zdaj pa zdaj z glavo odkimovaje, dasi je bila sama. Naposled je stopila k mizi in vzela iz skrivnega predala majhen zvezek starih pisanj. Obličje ji je nekako mehko postajalo, ko je prebirala listič za lističem, in stari papirji so se tresli v njenih rokah.