In ko je teta odšla v svojo sobo, potem so tekle še dolgo solze po mladem, drobnem licu mali baronici, solze prvega spoznanja, prve bridke ljubezni. Grofica Amelija pa je prišla bledega lica, s tisto nenavadno pikro potezo preko ustnic v svojo sobo in sedela v svojem naslanjaču, zdaj pa zdaj z glavo odkimovaje, dasi je bila sama. Naposled je stopila k mizi in vzela iz skrivnega predala majhen zvezek starih pisanj.