Anica ne reče ničesar in tudi Vinko ne izpremeni svojega resnega obraza. »Čudni so ti kmetski otroci,« pravi grof Walden, obrnivši se k Vinku, »vzrasto tako kakor breza v gozdu, brez varstva; in kakor v našem kraju brez šole, razen te slabe, s katero se ukvarja enkrat na teden naš ubogi župnik. In navzlic taki zapuščenosti nahaja se med kmeti marsikako dobro zrno, ki ga mora človek vesel biti, ako ga čuti.«