Prijatelja odideta in, ker je stari Andrej, ki je bil tako rekoč oskrbnik v gradu, z njima vred sedel vedno pri mizi, tudi nista o tej stvari več govorila. Pozno v noči pa, ko je že vse spalo po gradu in tudi Gernau navzlic vsem skušnjam prejšnjega dne, sedel je Vinko v stari biblioteki pri svoji mizi ‒ nem in zamišljen.